
Smrt je prišla z oglušujočim hrupom.
Imela je zadah po bencinu.
Z jeklenimi zobmi se je zažagala v telo,
cefrala je traheide,
vse do njegovega padca.
Odvlekli so ga v mesto,
na glavnem trgu zabili v beton,
zvezali s svetlečo utripajočo žico,
obtežili s plastiko, pobarvali storže
in še drugače skrunili njegovo telo…
…hodili so gledat kako odmira.
Drevo pa se je z zadnjimi ostanki
življenja umaknilo v svojo črnjavo
in se spominjalo:
skale, kjer je stoletje kljubovalo času,
svojega pritlikavega soseda brina,
vetra v krošnji, ščebeta ptic
in potem je jokalo,
jokalo
za svojimi koreninami.
Reši drevo !
Ne natisni te pesmi na papir.
Poišči božičnemu drevescu alternativo.
Recikliraj star papir.
Pozdravi drevo na koncu ulice :)
Njegove solze so bile vse bolj suhe iglice.
Zakaj?
Je bilo potrebno?
Lp, Lea
Žrtvovanje smrek, ki so zelene v vseh letnih časih je čudno nasprotje, ko izražamo veselje mora nekdo dati. Predniki so častili drevesa, monoteisti so jih o-zmerjali s pogani, mnogobožci, kot da oni danes počnejo kaj drugega ? Današnje potrošniško čaščenje je nezaslišano skrunjenje, toda prav od dreves, ki vdihujejo naše izdihe in nam izdihujejo naše vdihe, je odvisno preživetje Človeštva.
Čestitke za pretresljiv zapis Srečko !
Ganljivo, in vendar uspešno preide mejo pretirane sentimentalnosti, tudi zaradi uporabe manj vsakdanjih besed in tehničnega izrazja in zaradi surovosti - stvari se premikajo, kot se zazdi človeku, ki je zlovešč množinski subjekt. Čestitke,
Ana
Čestitke, čas bi že bil, da se za novo leto prenehamo postavljati s tem, kdo je požagal večjo smreko in jo zabil v beton ali asfalt.
lovrenka
.
Lea, Svit, Ana, lovrenka hvala za komentarje.
Lep pozdrav. Srečko :)
Ganila me je tvoja pesem...in potem sem morala nujno v Gozd...hvala Ti!
LP, Majda
Pozdravljena Majda.
Tudi sam večkrat obiščem gozd, na žalost ravno na prelomu leta naletim na največ svežih štorov.
Hvala in lep pozdrav. Srečko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!