prilagajanje
kot svinčnica
zbit na velikost atoma
nad obzorjem prilagajam
težo misli ki kot
kolibriji švigajo kot poljubi
skozi satovje skozi panje skozi
z r a k
težki oblaki drsijo
kot krinoline dvornih dam
vadim plesne korake
skozi satovje skozi življenje skozi
z r a k
pudraš si lica
ne veš
da grad gori
pest me udari
padam
z vso težo
jo udarim nazaj
padam
skozi življenje skozi temo skozi
z r a k
"over the top"
meni je do...
z r a k a
Brezno, zelo dobra, toda zakaj tolikokrat ponoviš tisti 'kot'...
Lp A
Tudi meni je kot udaril ven, ampak se mi zdaj, po večkratnem branju, zdi ustrezen, ker gre za prilagajanje: nisem jaz, ampak nekaj kot jaz, ne doživljam direktno, ampak nekaj kot ... ;-), atom pač. Zanimive so tudi repeticije z z r a k om, ki se zdi, da se kljub prilagoditvam ne bo utekočinil ... Čestitke,
Ana
Jur, Andrejka, Ana hvala za komentarje.
@Andrejka, odkrito ne vem, se mi pa zdi, da ima nek učinek.
Lp, b.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 07. 12. 2012 ob 12:39
- Prebrano 947 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 544.6
- Število ocen: 16