I.
Odtekaš iz mene,
moj dragi …
Ustavljaš objeme,
besede v slovo.
Drsiš v splet strašnega in lepega,
najdražji.
Poljubim
te samo z očmi in tiho zapleševa –
time after time – na najini krožnici.
Pa je še en angel z buciko pripet na nebo.
(Zelo prosto po Rilkeju).
Dobrodošla na pesem.si, petra,
zanimiv cikel drobnih intimnih slik, prežetih z ljubeznijo in negotovostjo, s trki in odboji ... Ta prva se mi zdi še posebej osredotočena na kroženje, ki je ves čas na isti ravnini, a se premika. Zračna in dopušča mnoge interpretacije. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petra narat palčnik
- 07. 12. 2012 ob 11:32
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 325.72
- Število ocen: 9