
Ti si svetloba,
jaz sem tema,
iste trenutke spremljava,
jaz z jokom,
ti z iskrami.
Ti se kopaš
v soncu,
jaz se ljubim
z oblaki nevihte.
Včasih se zdi,
da ne jadrava v isto smer,
tavava v mraku,
a slednjič prav zaradi tega,
najinih iskanj,
najdeva skupne besede, čudenje,
najin pristan.
tale me je pa zapeljala do sotočja (v Štepanjskem naselju, Lj. - tam sem bil otrok in doma ...) - blizu mi je - zato vidim sotočje :)
lp
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Gasperrr
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!