Jesenski čas
Jesensko listje
tlakuje pot pred mano,
hladen vetrič se je zavozlal
za dolgi volneni šal,
ujete besede praznim
kot bi odlivala preveliko deževnico,
ki se je natekla v velik sod.
Hlad dneva mi poganja kri,
s srcem, ki kopni.
Ki hrepeni in se vrača
v svet dvojine.
Enkratni doprinos svežine v melanholiji sivine si uspela razvedriti skozi pesem
srca tvojih bralcev. Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 30. 11. 2012 ob 02:07
- Prebrano 754 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 182.61