[center][size=14][font=Comic]Ni zmeraj lepo. Me kakšen strt drobec potisne v temo in burja strupeno prilepi ob steno del Ščita samo. Res majhen del je, a zame ogromen. Razdrto je vse, kar me zakriva, od bistva odriva, priliva teme. Dotikaš se me, ko sem kot polomljen trs, ki ne ve, kdaj spet se sestavi, na novo pripravi za Več. Upanje. Veš, sploh ni lahko svoj ščit pred tem svetom ohranit' tako, da bo še del mene. Da ne prizadene ... Ni zmeraj lepo.[/font][/size][/center]

Lidija Brezavšček - kočijaž