v grčah drena zaprasketa
ni mu potrebno govoriti
da nudi zavetje stenicam
ki vsepovprek grizljajo
skozi gibko ožilje skorje
trdoživ skuša doseči cilj
na vrh užejanih popkov
na katere lega topel veter
freske so izrisane za safari
s praškom proti mrčesu
zažeti členki obmirujejo
v sosledju nekega četrtka
zgoraj zavihra omrežje
bratov po genih tkiva
napačne domneve zrejo
skozi oči maskote gluhih
grče so se oblekle v steklo
in ne slišijo več vetra
listi so se zložili v iglice
ne bodo zapustile krošnje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!