Med oblake sem odšel
z mislijo osamljen
dotik teh umetnin nebeških
sem sprejel z nasmeškom.
Jadral sem, sem ter tja
čutil vetrov dotik
in v hipu
sem obtičal med nebesi.
Ni bilo ne konca ne kraja
teh oblik
sam sem se počutil
kot ptica, ki jo nese preko morja.
A vedel sem,
da moram domov
kjer bom sam
svoj kralj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: primosrajtmajerevski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!