Ko ne ostane nič drugega,

kot v srcu praznina,

tedaj je čas, da zaprem

vsa okna mojega življenja

in začnem obujati spomine.

Spomin za spominom  bledi,

rana raste, vse bolj skeli

trpljenje na mlade dni,

obudi iskrico tiste noči.

Daleč, a blizu so tekle poti,

najine vroče, nepozabne  noči,

na vrtu se poznala je shojena pot....

...pot, ki nesla je tebe odtod....

izolda