Noč za nočjo
Skušam zatisniti oči
potoniti v sen
a ne gre
in tako noč za nočjo
vedno je isto
nato vstanem
sedem na stol
ves zgrbljen
utrujen a ne zaspan
strmim v tla
nato skozi okno
v temo
in zajočem
še bolj se zgrbim
s vsako solzo ki poteče
se še bolj zavem kako osamljen sem
kako ne obstajam brez tebe
kako izginjam v nič.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 18. 11. 2012 ob 17:34
- Prebrano 865 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111
