Zre v poljano poznano, ko dan se budi,

Sonce nežno poljublja,  te trudne dlani,

Log objamejo mehko,  sanjave  oči

Spomin na mlade dni, v jeseni oživi.

Lepa, ljubljena ˝draga˝, vse dala si mi

šepeče, ko hodi med polji, travniki

čas počitka prihaja, starec misli si

kot da v slovo, klasje v vetru vzvalovi.

KDO TE BO LJUBIL ZEMLJA MOJA

KO ME ENKRAT VEČ NE BO

KDO ZASEJAL ZORANA POLJA

KO MI SONCE BO ZAŠLO

KDO BO S TEBOJ LOVIL VSA JUTRA

IN DELIL SVOBODO TO

JE KJE ŠE KDO, KI LJUBIL BO

KOT JAZ STAREC TE SAMO

Čaka cvetje ga zrelo, ko dan se budi

Sonce bežno poljublja, kraj kjer zdaj ga ni

Pesem ptic le odmeva, nebo hrepeni,

Njemu v spomin, v vetru  polje poje si.

KDO TE BO LJUBIL ZEMLJA MOJA

KO ME ENKRAT VEČ NE BO

KDO ZASEJAL ZORANA POLJA

KO MI SONCE BO ZAŠLO

KDO BO S TEBOJ LOVIL VSA JUTRA

IN DELIL SVOBODO VSO

JE KJE ŠE KDO, KI LJUBIL BO

KOT TA STAREC JE LAHKO

JE KJE ŠE KDO, KI LJUBIL BO

KOT TA STAREC JE ZEMLJO 

marjetica79