Kava ostarele gospodične
Čas je vpregel dan
in ob spremljavi vetra
rezal grafike v tvoj obraz.
Polknice rahlo nagnjene,
kot sramežljive veke
ostarele gospodične.
Gospa Flora z bližnjega hriba,
ti ob večerih šepeče pravljice,
ti mi jih - stoletne -
obnavljaš.
Njihov zven
je kot vonj kave,
ki se po prstih vzpenja
po lesenih stopnicah
pod sanjave rjuhe.
Jaz, tvoja stalna gostja,
jih počasi pijem,
še rahlo negotova,
prisluškujoč besedam moje none:
"Vzemi, kar ti je ponujeno."
urednica
Poslano:
17. 11. 2012 ob 20:03
Spremenjeno:
17. 11. 2012 ob 20:05
Evelina, je ta gospa Flora res doma V hribu?
Gospa Flora ?iz? bližnjega hriba,
ti ob večerih šepeče pravljice,
...
ker, če je tako "iz" hriba, namesto s hriba ni le nenamerna napakca, potem si Floro predstavljam ko Vilo, Trola ali kakšno podobno pravljično bitje iz kakšne dupline v hribu, samo potem ne razumem zgodbe, ki sledi ...
;)
Imaš prav, Lidija, moja napaka :) Popravljam.
:)
Sem prej pozabila: hvala :)
Zelo všečna pesem, Evelina:)
Lp, Lea
Poslano:
23. 11. 2012 ob 17:38
Spremenjeno:
23. 11. 2012 ob 20:21
Hvala, Lea. Zelo rada imam svoj dom - staro gospodično :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 17. 11. 2012 ob 19:16
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 242.55
- Število ocen: 7