
Tolažim osamljenost
vse te dneve brez tebe
s poceni rdečo kapljico
ki še bolj prebudi sanje
tiste z odprtimi očmi
in takrat tako jasno vidim
kako odpiraš vrata
vstopaš v ta majhen dom
a plastenka se izprazni
in življenje je spet tisto kar je
praznina in hlad
predolgi dnevi
še daljše noči.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!