Daj mi svoje vroče telo
za eno noč -
in ne glej me tako.

Iztresi pesek iz svojih oči,
saj imaš lepe temne plavíce -
spominjajo me na zadnjo pomlad -
sleci mi bluzo in nogavice,
nikar ne zaspi.
Spal boš takrat,
ko bom z novembrsko slano odšla
in s tvojim vonjem na sebi.
To noč sem poklonjena tebi -
a noč se hitro konča.
Pred šesto že prvi avtobus zahrumi
pod posteljo, ki si jo bova delila.
Smuknila bom izpod tvojih dlani
in ne bom se vrníla.

Zato
mi daj svoje vroče telo
za to noč -
in ne glej me tako.

Aleksandra Kocmut - Kerstin