na sredi svoje poti stojiš

štirideset udarcev zvona

še včeraj ste skupaj utripali

na najbolj samoumeven način

ne vidiš točke preloma

a zdaj je drugače

prijatelji kot stari rjasti avti

ne pobrnevajo več

veš, da je logično

a tvoje srce se upira

kazen je huda, krivična

krivca pa ni

da bi se mu maščeval

Osamljenost hodi ob tebi, sledi ti

in ker se ne da odpoditi

pišeš o njej poezijo

da spremljevalka lepša se zdi 

El Observador