Labod
zaprem oči
črvi prenehajo vrtati
med koreninami strahov
kjer krastače napihujejo lica
z nogami uprtimi v boke
in so vse poti blatne
v zakotje pljuč
pljusknem vroč dih
ostro šašje preneha zarezovati
na krvavo gladino časa
mehkobna tišina me boža
ne potrebujem več
lokvanjev za barantanje
za hlad
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 15. 11. 2012 ob 19:09
- Prebrano 799 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 287.6
- Število ocen: 7
