Zajci
tako obstoje pred lučjo -
kot bi osnovni gon preživetja
v njih onemel.
Samo čakajo,
čakajo -
potem pa TRESK!

Kiti
tako priplujejo
z resigniranim barokom
na bele sipine;
od morja razjedeni
in umiti od bolečine
zaprejo oči.

Reinkarnacija? Ne.
Samo razumem jih.
Lahko mi rečeš stara duša.
Lahko mi rečeš lažnivka.
Oba pa veva, kaj sva imela,
dokler nisva obstala.

Tresk je že mimo -
umita sem z bolečino -
zaspana.

Aleksandra Kocmut - Kerstin