Komentar sledi.

Marko, super:) ostala odprtih ust, brez besed;)

Lp, Lea

Igriv in veder zapis, ki se je potrudil postati pesem, da se človek lahko z umetniško širino in svetovljanstvom dvigne nad tako banalno reč, kot je izguba poslednje pesti »šodra«, tega zadnjega ostanka »materialnega«. Pesem prinese s svojim konkretnim primerom zelo preprost, a učinkovit dokaz, da je z duševno hrano moč nadomestiti tudi konkretne, vsakodnevne, materialne obroke »hrane«.

Maček, na koncu to po svoje pritrjuje z mislijo, da narava vedno sama poskrbi, da se stvari uredijo, kot je prav. Hkrati ravno maček v svojem lovskem nagonu skriva čisto človeško skušnjavo, saj ta pogosto ulovi plen, ne le zato, da bi ga pozajtrkoval, temveč da se z nji pohvali svojemu »gospodarju«.

Preplet teh idej in lepo urejena (tudi v prostem verzu) izpeljava, me je prepričala. 

laka, zaigrana, jednostavno ispričana... kao leteći listić trenutka koji dotakne tlo i ponovo se digne u svoju zaigranost s trenutnim vjetrom, s proširenim pogledom na mjesto s kojeg se upravo dignuo...

čestitka!

lp, vida

Lea, Peter in vida, hvala vam za simpatične in zanimive komentarje : )))

Žal imam naporen dan za sabo in danes bo še huje (zvečer imam premiero), tako da nisem sposoben kakšnega bolj obširnega komentarja.

Mogoče pa bo naslednjič na vrsti kakšno drugo oblačilo : )

pozdrav vsem, marko

Link na prevod:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/75115/mrzim_tvoje_pantalone#.UPyBXB38KyU