Fatamorgana
Vse je čisto isto,
le tišina ne.
Ko zaprem pogled,
zavozlam se vase
in postanem vse,
vse, kar ni živelo,
razpršim se preko
in božam ta občutek
še priprtih vrat,
ko privid, ki vabi,
spet prižiga luč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 04. 11. 2012 ob 20:26
- Prebrano 679 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 181.3
- Število ocen: 4
