Karavana
Tiho hodi karavana,
tiho po globoki gazi;
mesec razorana lica
hladno s svojim snom oplazi.
Mraz je kakor bolečina -
bel pristan za mrtve misli -
je samota, je praznina
neizprosnih belih sanj.
Vsak je sam v neskončni vrsti,
vsakdo skriva svoj obraz,
ko spoznanja dolgi prsti
pletejo srca poraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Cene
- 04. 11. 2012 ob 15:19
- Prebrano 625 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 203
