TIHOŽITJE
Skozi mehke zavese življenje pronica,
med veje igrive ujela se je ptica.
Na tnalu zaspano se dan poigrava,
na sončni poljani sanjavo se ziblje otava.
V hladni se izbi zadnja misel utrne,
v tišini lebdeči, da vse v prah se povrne.
Ob hrastovi mizi, nekdo bere knjige,
list za listom, življenje neizogibno mine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dana63
- 04. 11. 2012 ob 01:49
- Prebrano 535 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 177.3
- Število ocen: 6
