Se luna v pajčevino je zapredla,
srebna kri na bilke je iztekla.
V kristalni štreni še prgišče zvezd bledi,
srebrnina vrtajoče polni mi oči.
V ledeni travi ležim zroč,
kako zdaj zvezdam mrjè telo,
ugašajo po taktu, bele ptice,
mi svet postal svetlejši je skoz` zenice.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dana63
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!