Smo lovci in smo preganjani, oboje je sestavina našega žitja. Fino si zastavila, vendar dovoli, da ti izrazim majhne pomisleke:

-v prvi kitici bi bilo bolje, ko bi s prispodobami ponazorila ...

-sprašujem te, na kaj aludiraš v zadnji kitici

-pesem bi se po mojem brez škode zaključila z verzoma

veš le, da si lačen

in te zebe

V odlično pesnico se razvijaš in bom vesela, če se bova srečevali tudi v živo.

Lep pozdrav

Andrejka

Andrejka, hvala ti za komentar.

Po pravici, ne vem, kako bi s prispodobami izrazila misel v prvi kitici (kak predlog?).

V zadnji kitici aludiram na zgodbo o Eskimu, ki po več dneh zalezovanja medveda skoraj zmrzne in ker medved pogine, zleze v njegov razparan trebuh, da se pogreje.

Vsi lovimo in se podimo za resnico, ki nas nahrani. Nikoli ne vemo, kako bomo delovali, ko nas zgrabi resnična lakota, pri tem pa nas lovijo tisoči zlaganih ali navideznih resnic. Da zares občutimo najdeno, ni dovolj najti, ampak moramo dobesedno zlesti vanjo in zaživeti v njej. Predno se to zgodi, pa je potrebno nekaj žrtvovati. Ko zaživimo resnico, ne vemo več, ali je to zmaga ali poraz, ali smo bili lovci ali žrtve, kajti resnica je mnogokrat kruta.

LP, Alenka

Res je težko dati kak predlog na tvojo prvo kitico, kajti držati se moraš kratke trivrstične oblike. Morda bi kdo drug lahko kaj namignil. Sicer pa, bolj ko premišljujem, bolj mi sede tvoja prvotna verzija, izraža nenavadno situacijo in nepredvidljivo reakcijo in pušča širok diapazon dojemanja.

Lp

A