Kot celinka lezi
med notno črtovje
in crescendo zapoj,
da ti prizvenim akord,
da te začutim v pavzi,
da skupaj izgubiva dih
v šestnajstinkah,
v preskokih sinkop,
triolah poljubov,
v naslednji takt.
Objemi me
v terci, kvarti ali oktavi,
odnesi me iz mola v dur
in spusti me nazaj,
povišaj me z višaji,
pobožaj moderato,
zastri v skrivnost z nižaji,
zavrti me v allegro,
izpojva se v addagio,
prenesla bom stacatto,
podala ti vezaj.
Eno pa te prosim:
ostani tukaj z mano.
Ne zbeži izven črt
in čuvaj droben ključ,
ki pred začetkom naju,
odklepa simfonijo,
da padeva v zven.
Nekaj podobnega se je v številnih pesmih izpisalo tudi meni, zato me vsaka taka verzija premakne. Lepo.
Pozdravčke
A
Hvala, Andrejka. Glasba in ljubezen očitno imata nekaj skupnega. Lp, P.
Čudovito harmonična, "kar odnese" ... ;)
Lp, Sara.
Poslano:
07. 11. 2012 ob 15:44
Spremenjeno:
25. 11. 2012 ob 11:00
Hvala, Sara. Všeč mi je tvoj avatar. :) Lp, p.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!