Pobitost se je prebila na površje.
Sili me v sivino vsakdanjika.
Zven sekire odzvanja v ušesih,
nekje v meni rabelj obglavlja veselje.
Vrtinec kipeče krvi nosi mrtve misli
in jih raztrosa po polju pogube.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Julijan Kmet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!