zbudiš se gol
ovit v mehkó nagubano kožo
brez znamenj
prepoznavaš se
v glasu ki ni tvoj
in v vonju druge kože
v ogledalu mnogih zeníc
odsevaš različne podobe
z vsako levitvijo
se bolj posvojiš
Draga Murka,
zelo pretanjeno si opisala občutke ob človekovih prerojenih; o tistih trenutkih, ko ugotoviš, da ti koža ni več prav, da si jo nekje vmes uspel presrasti. Kratek, vendar učinkovit in metaforično dodelan Potopis človeka ... Čestitam!
Lp, Lucija
hmm, ja, ... meni se zdi lep opis dišeče prepovedanosti ;)
lp, okto
Tole pa useka:
z vsako levitvijo
se bolj posvojiš
Hvala vsem!
Okto?
Lp, murka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: murka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!