Z VSEH STRANI
Prozorno vlažna rdečina,
ki para severno nebo,
je vpela vame bolečino,
ki zaklepa jo slovo.
Medel veter, bel je z juga
v kot pometel trd drobir,
mi za hrbtom trhla truga
z vonjem gnilim trga mir.
Ko je morje temno z vzhoda
sinje duše dih prebilo,
vse, kar ni postalo voda,
se v solnini je stopilo.
Ognja je oranžna sila
na zahodu trs požgala,
v hipu ščit leden stalila,
me iz blažečih senc pregnala.
V dno sem se z očmi prebila?
Naj zdaj rajši zamižim.
Pred stranmi neba bom skrila
slepe upe. Še živim ...
ki para severno nebo,
je vpela vame bolečino,
ki zaklepa jo slovo.
Medel veter, bel je z juga
v kot pometel trd drobir,
mi za hrbtom trhla truga
z vonjem gnilim trga mir.
Ko je morje temno z vzhoda
sinje duše dih prebilo,
vse, kar ni postalo voda,
se v solnini je stopilo.
Ognja je oranžna sila
na zahodu trs požgala,
v hipu ščit leden stalila,
me iz blažečih senc pregnala.
V dno sem se z očmi prebila?
Naj zdaj rajši zamižim.
Pred stranmi neba bom skrila
slepe upe. Še živim ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 17. 08. 2008 ob 16:08
- Prebrano 658 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 263
