Kot Muri
Bi imel službo
pri
kolikor toliko dobri gospodarici
in bi mi z leti prav tako pešala sluh
in vid.
In bi dolgo sedel na pragu in bolščal
venomer v isto smer, tresel z glavo,
dvigoval smrček, ko
bi tiste vonjave še vedno zaznaval
ter
izbrizgal nekaj kapelj
krvavega semena na sive
betonske tlakovce.
Gospodarica, ko bi
že služba trpela, bi
se odločila
da trpim tudi jaz prav po pasje
molče in brez solz.
Zame koristno bi se odločila in
plačala
milostno brizgo
plemenite gospe.
Ko bi bil pes, garjav. Pa nisem.
A bo šlo vseeno
po pasje brez joka in brez solz,
aritmično, brez milosti
vztrajno v
nemi in topi bolečini do konca
počasi in z občutkom.
Kako odleže in hkrati kako bolj boli, če svoje svobodno življenje pomeriš s pasjim, o katerem odloča gospodarica ... presunila me je in ima tak lep dramaturški lok in ritem - odstranila bi edino plemenite gospe za milostno brizgo.
Nič ne rečem glede brizge in si mi, kot bi rekla moja znanka, vsadila flanco, ki bo dozorela do kakšne knjižne objave... (upam da še kdaj :) )
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rezman Perorez
- 30. 10. 2012 ob 18:26
- Prebrano 1096 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 456.14
- Število ocen: 12