Ponedeljkovina

 

Ubogi človek, podoba samosvoja,

v vzratnem zrcalu nemih besed

brez lastnega morečega odseva.

Siva zmeda v njegovi nori glavi,

rahlo upogiba mehko hrbtenico.

 

Objokane oči pod vlažno prevezo

sanjajo izgubljene solze sreče.

Možgane razjedajo lačni mikrobi,

ki besno pljuvajo misli v prazno.

Slabotno srce bije neskončen boj.

 

Boleč spomin, namočen v pozabo,

pripravljen za nov je dan.

 

Julijan Kmet

Komentiranje je zaprto!

Julijan Kmet
Napisal/a: Julijan Kmet

Pesmi

  • 29. 10. 2012 ob 09:14
  • Prebrano 501 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 120.12
  • Število ocen: 4

Zastavica