(za bralca: beri hitro, hlastajoče)
križ lahko vidim
o njem lahko rečem:
včasih oblika požre vsebino
včasih vsebina izmaliči obliko
misli lahko križam
tedaj lahko pravijo:
različni smo kot stvori
ki jih je noe zbral na svoji barki
se tiščimo pod isto streho
menda je tam petelin rekel psu:
ne misliš morda
da ne bom zakikirikal
če me oblajaš?
in ga je kljunil
in med živadjo se je
s hitrostjo misli širila novica:
da mu je včeraj prinesla oljčno vejico
danes pa ji je strl krila
nespretno zbita barka
je tavala po zagonetnem oceanu neznanja
in nasedla
urednica
Poslano:
27. 10. 2012 ob 21:16
Spremenjeno:
27. 10. 2012 ob 21:33
tudi če ne beremo hitro in hlastno, nas prizemlji zaključek pesmi z nasedlo barko, na kateri smo še in nikoli ne bomo sestopili.
vse je že bilo in je in vse bo, pa če to podpre križ ali noe ali kakršenkoli petelin, ker smo si vsi stvori različni ...
začetek pesmi:
križ lahko vidim
o njem lahko rečem:
včasih oblika požre vsebino
včasih vsebina izmaliči obliko
je nespregledano inspiracija za nadaljevanje, ki sledi. vsa zgodovina nasilja in rivalstva je v nas, vsebina izmaliči obliko, ker smo slepi, oblika pa požira vsebino, ker ne vidimo bistva ... in nad vsem križ!??
In pod vsem nasedla barka. Pesem nam postavlja vprašanja, čeprav zelo določno pripovduje. Ko se to zgodi, je pesem prava.
lp, lidija
... je pesem prava!
Iskrene čestitke
lp, vida
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!