kar pišem

je razdrobljenka nezlepljenka

danes

zdaj ta hip

ne bi smela

niti pomisliti na poetiko

od znotraj me male pikice

tesnobe srda žalosti

povezane

z olupki hrepenenja in izgube

pomešanimi

z jedrci zavesti in trme in niča

dražijo in pikajo in ne spustijo

iz svoje zamejene cone

kjer me vso obvladujejo

zato grem in samo diham

pravzaprav  samo sedim z izdihi

potem vstanem in z vdihom samo sem

in počakam

da

...

ne

samo stopim mimo sebe

v takem stanju se ne piše pesmi

Lidija Brezavšček - kočijaž