medtem, ko se ves zaspan vozm na  šiht razmišlam in poslušam radio....

siva pot vodi me kamor hoče srce...

pa kako nej človk ve kam hoče, če je čist zapacan z nasičenimi kapitalističnimi kislinami,

je res, da mam sem pa ke kakšno prečiščevalno kuro ampak vseen je polhn  razjed...

ko vstaja jutro slišim klice iz daljave...

fak že vidm kako bo šefe pizdu k sem spet pozabu kartico...

se vozim po betonskih magistralah mislim nate...

in na ta pofukan smog, ki mi zraven cigarete baše in duši pluča...

pizda se počutm onesneženega. umazanga, pofukanga...

kamor hoče srce...

pa kako nej človk v tem hrupu žvenketa verig sploh kej sliš?

Yoda