Jutranji nokturno
Ob trdi spremljavi glasovirja in godal,
izborne besede klatijo golobe, skupaj
z njihovimi postanimi iztrebki s slemen
hiš. A mojega psa ni na vrvici, ki te
neumorno vleče skozi megleno jutro
v zadnjično odprtino dne. Moj pes je
skrit. Moj pes ni podaljšek nikogaršnje
roke, nikogršnje samote. Je tiha zver v
goščavju neupovedanega, komaj vidna
senca z roba ega, ki se spretno giblje
med poblaznelimi žerci guana, smeti
in duhovičenj. Neopazen je, le včasih
zarenči v pošastno meglo besednega
poneumljanja, pripravljen na vse dobro.
Poslano:
24. 10. 2012 ob 11:08
Spremenjeno:
24. 10. 2012 ob 15:55
Fanj:)
In glasovir si vzel iz skrinje zakladov;))), že zelo dolgo nisem naletela nanj. Take stare besede, tako sveže delujejo:)
Lp, Lea
urednica
Poslano:
24. 10. 2012 ob 17:48
Spremenjeno:
25. 10. 2012 ob 08:21
Zvesti pes, ego, neviden, a obstojen, kot so poneumljajoče (in izborne) besede ... Malce svetobolno zveni, je pa poln metaforike, protislovnosti, večpomenja in ubeseden samo na tvoj način, ta Jutranji nokturno. Čestitke,
Ana
Poslano:
25. 10. 2012 ob 08:25
Spremenjeno:
25. 10. 2012 ob 09:57
Hvala Lea, hvala Ana. Res je, malce svetobolja sem vtkal, ne da bi ravno hotel, a se drugače skoraj ni dalo :-) v skladu s časom :-)
Poslano:
28. 12. 2012 ob 09:39
Spremenjeno:
28. 12. 2012 ob 11:03
baržunast konj, tiho vpet
v jutranje sozvočje: pesjan
z medom, gospodar kobilic!
pretkano spregledan očak,
vriskajoči vrvohodec. hun!
le kaj mu bo morda nekoč
obrisalo vrvežavost z lic?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 24. 10. 2012 ob 10:35
- Prebrano 1184 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 458.41
- Število ocen: 12