tu pod roko, tu pod rebri,
tu pod tenko opno mraza,
tukaj v senci črt obraza,
pod strašeče zone stebri,
tu že dolgo čaka rima,
da bi zloge zate stresla
na odprto, da bi nesla
jih v podtone, ampak nima
več moči, da bi kričala,
da bi kak pogled razbila,
da bi v tvojo kožo skrila
svoj poraz. ko bi vsaj znala
skriti noč, ki v nič jo nesem,
biti jaz, ko zima slači,
skriti dih, ko strah popači
kar bila je - zate pesem.
Ena tistih popolnih rimank, ki bi jih bilo fino uglasbiti! Tema pa je tudi tvoja, o pesmi, ki je prispodoba za žensko / življenje / obstajanje. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!