Jesen čez gmajne je škrlat razlila,
iz sivih krošenj stresajo se sanje
in trudno zemljo zasnežijo v spanje,
da zopet v novo bo življenje vzklila.
Kam kliče ruja me skrivnostna sila?
S teboj, oktober, grem na potovanje.
Jesen čez gmajne je škrlat razlila,
iz sivih krošenj stresajo se sanje.
Na skupno pot že z rojstvom sva zavila,
spotikala ob ostro se kamenje,
prešla skrbi, ki nosi jih življenje,
in vsako leto znova se vzljubila.
Jesen čez gmajne je škrlat razlila ...
Poslano:
22. 10. 2012 ob 09:53
Spremenjeno:
23. 10. 2012 ob 06:48
Zelo lepa,
lp, Karmen
Poslano:
22. 10. 2012 ob 09:56
Spremenjeno:
23. 10. 2012 ob 06:48
Bravo,Adisa, zelo všeč ...lp,S
Poslano:
22. 10. 2012 ob 13:59
Spremenjeno:
23. 10. 2012 ob 06:48
Dovršena oblika, besedilo pa preprosto, a močno, z energičnimi prispodobami, rahlo refleksivno in melanholično, a hkrati kleno in vedro. Pesem z obliko in vsebino ponazarja večno življenjsko cikličnost in ujemanje. Čestitke.
urednica
Poslano:
22. 10. 2012 ob 14:07
Spremenjeno:
23. 10. 2012 ob 06:48
Priklop!
:)
LP, lidija
Poslano:
22. 10. 2012 ob 14:32
Spremenjeno:
23. 10. 2012 ob 06:48
Še en priheft:).
lp, ajda
Poslano:
22. 10. 2012 ob 20:23
Spremenjeno:
23. 10. 2012 ob 06:48
Super, Ida:)
Moje čestitke:)
Lp, Lea
Poslano:
22. 10. 2012 ob 21:59
Spremenjeno:
22. 10. 2012 ob 22:51
Hvala uredništvu za podčrtanko, Kerstin za izviren komentar, Karmen, platanas, Lidiji, Ajdi in Lei za prijeten dotik, hvala punce in bodite dobro,
lp, adisa
Draga Adisa....ne le čez polja, s tvojo pesmijo je škrlat razlila tudi vame...Hvala, preeeeeleepa je!!!!!
Objem, rujast:)
majda
Ob potoku pa mora biti tudi kaj škrlata, je še bolj romantično:))), vračam rujast objem, čeprav moker in bodi dobro,
lp, Adisa
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ida Semenič- adisa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!