Oteta slika iz pogleda sa naručjem
punim besmislica, izglađen nabor
dugog pada niz zvezdana ramena,
vreo talas u klopci neobjašnjivih
osećaja, nedostajući isečak
jesenjeg filma što menja ukus
kože i sav svet u nečijem snu
kao otkrivenu živost u pokretu,
pet slova urezanog imena
u odgovoru na jedino pitanje
koje je pesma imala u rukama noći,
na izvoru nedokučivih udaljenosti
koje otkrivaš sklopljenih očiju.
Ko zna, koga ti vidiš u meni?
Poslano:
19. 10. 2012 ob 19:06
Spremenjeno:
19. 10. 2012 ob 19:10
bez rječi sam ...
Poslano:
19. 10. 2012 ob 19:36
Spremenjeno:
19. 10. 2012 ob 21:17
Hvala, ruj.
OSEBNO
imam
najraje popke,
tiste, ki se odpirajo
za dotik, položeni
na dlan pesmi,
ki boža
vse
.
.
.
Vertigo
Prekrasna, Vertigo!
:) Lp, Majda
Poslano:
19. 10. 2012 ob 21:19
Spremenjeno:
10. 12. 2012 ob 16:04
Hvala, ob potočna rožica
Lp
Vertigo
urednica
Poslano:
20. 10. 2012 ob 15:46
Spremenjeno:
10. 12. 2012 ob 16:04
Brezpogojno odkrito, razgaljeno boleče ljubezenska pesem, kljub večni nemoči, negotovosti, morda celo izgubi - brezpogojna v svojem sprejemanju. Toliko, naprej pa ... sem tudi sama brez besed.
LP, lidija
Poslano:
20. 10. 2012 ob 16:13
Spremenjeno:
26. 10. 2012 ob 19:04
Hvala, Lidija :)
Vidim, da bom morala večkrat o sebi kaj povedati ali pa ne? da mi vsi ne ostanete brez besed ;).
Hvala vsem, ki ste me tako toplo sprejeli/objeli.
lp
Vertigo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!