Pesem.si - Mockingbird - Bolečina - Kako sem lahko tako ubogo sproščena v zatohli luknji,

Bolečina
Komentarji (2)

Bolečina

Kako sem lahko tako ubogo sproščena

v zatohli luknji, ki se vdira sama vase

in me vsako noč

prežveči s svojo praznino?

Kdaj me bo prebavila dokončno?

Stojim in diham včeraj,

to je vse.

Dolge minute, prevešene v leta.

Včasih se tako prekleto vlečejo.

Kot da bodo

odmevale večne v meni.

Bojim se lastne lupine.

Samo to sem.

Lupina.

Kar se spotakne vame, pada

in pada ...

Brez dna.

Nič nima konca.

Lebdi v črnem vesolju brez zaključka.

Ta neskončnost

(koliko traja?)

se razmnožuje v meni.

Diha moj kisik in grize moja kosila.

Parazit.

Mislim, da ji bom spletla nogavice.

Prihaja zima.

Mockingbird

<< Prejšnja Naslednja >>

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 10. 2012 ob 20:08

Zasebno sporočilo

Pozdravljena, tvoja Bolečina se me je dotaknila. Občutja nizaš skozi vrsto zaznav svoje in okoljske praznine. Na zanimiv način. Zdi se mi, da v drugi polovici pesem nekoliko zaustavljaš in bi bilo na mestu kaj reči bolj natančno, izčiščeno, na primer: