Drobci upanja
Otožno zrem v dneve
ki nič ne prinašajo
le še bolj se izgubljam
v tišini in hladu zidov
in nič ni kot nekoč
te stene niso več dom
že dolgo več ne
tu ni več radosti
nasmeh je izgubljen
toplina je le del sanj
ki me držijo nad gladino
a koliko časa še
ker nekoč potonem
nekega dne
ko še posledni drobec upanja
pomaha v slovo.
igor žuravlev
Poslano:
17. 10. 2012 ob 19:21
Poslano:
17. 10. 2012 ob 19:23
Poslano:
17. 10. 2012 ob 22:38
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Pesmi
- 17. 10. 2012 ob 18:37
- Prebrano 532 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.05
- Število ocen: 7
