Vznožje:
Ravnica,
lepota obzorja,
prijazna ekumena,
vabi me v raj,
grem naprej.
Stena:
Pot je strma,
skala hladna,
obutev ni prava,
en korak naprej, dva nazaj,
škrtanje zob.
Grem naprej.
Greben:
Strele treskajo,
v meglenem mraku.
Pot obliva, vlaga prodira.
Telo ječi pod težo duše,
a gre naprej.
Vrh:
Lasje lebdijo, plavajo na pišu vetra,
statika naznanja temo pred menoj.
Težki koraki prisopejo na vrh.
Zmaga, …. ali pač?
Ne-bo:
Smeh je kratkotrajen,
na obzorju je preveč vrhov,
zavitih v temne oblake.
Grem v dolino?
Grem osvajat vrhove?
Grem naprej, grem do konca!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taha yos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!