smeh je treba met na ustih
smeh ko ti najteži gre
smeh te bode moj prjatu
rešu kar rešitev pač že je
ko ustne suhe ti poljuba si žele
a ni ga ki s teboj ljubezni tratu
bi in kradu do živlena si vesele
da dobi jo spet po hitrih prstih
smeh zariše naj se na obrazu
če tud na šihtu vse narobe je
in vidit ga ni ki bi zdej pazu
da ne podre še te ta zadne meje
ko žena ti že dolgo ni več žena
ko otroci zarad tega zdaj trpe
ko zdravje je le senca lena
in nikol vrat ti ne odpre
smeh naj zguljen tošl ti premaga
ko čist prazn zdaj u tebe zre
u štacun želiš poklicat vraga
kukr da brez njega več ne gre
in marelo ko jo spet pozabiš
na jesenski ta deževen dan
in spomine ki jih ne izbrišeš
ko nezdržno vrejo ti na plan
smejat te morjo drugi slišat
še dolgo pol ko te več ne bo
ne bojo mogli ga utišat
tud zakopanega pod to zemljo
neki vseen ti morm še povedat
predn duša moja te potegne gor
je vreden le če radi gledat
drugi pršl bodo tvoj smeječ odpor
in prav nič ne boš za svet naredu
če smejal se zgolj boš zanalašč
velik pa ldem boš s tem povedu
če jih odel boš v nasmejani plašč
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej46
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!