sovražim pogled prijaznega kužka
prhutanje sovinih kril
umazana okna
neusklajene gibe tvojih komolcev
ožemam limono
tišino ki naj bi bila mir
stojnice pisanih in bleščečih balonov
v resnici - popolna predaja

zaganjam se v prazno
ne veš za trenutek
ko bi moral s priprtimi očmi
med vonjem po kavi
(kresovi žarijo)
da bi videla iskre v tvojem pogledu
sladoled
led
le?

sovražim pamet
štetje dni letnega dopusta
navidezno hladnokrvost
razmajane noge naljubšega stola
strah v resnici
resnico v strahu
(da) nisi veliko večji od mene
premalo bazilike
in se zato ta trenutek spreminjam v pepel

bežim
med rosne trave cvetočega rmana
in loputam z vrati
nizkocenovna gradnja zatrese zidove
ovdovele sosede
vedno se spet odprejo
kot vprašanja v petek popoldan
da stopiš v prostor
že zdavnaj za zdavnaj

poetesa