duh poplesuje s semeni topola
telo mladenke brez duše ne spi
galeb jezno kljuva jabolko jonatan
bližnji vzhod je orientalsko daleč
kovinsko grmenje briše prihodnost
v gozd se zajeda krivulja tečajev
lubje se smeje s porogom na reži
gozd bo zaprl vrata za vedno

osel žveči Nobelovo nagrado
deževalo bo le še šestkrat
potem bo drugače

s križa so zvezde enako brezbrižne
samo bližje so
in suša ni več problem

poetesa