Dvojina
Ne poznava poraza,
naju ne bo zabolelo,
ne lastna zmaga
na svojem polju,
kjer puške ni v koruzi,
ker je nikoli ne bova vrgla,
le samota je odsev dneva
in predolge noči,
ko oko samo bedi
in zdi se, kot da nikogar ni,
ki bi te objel, potolažil,
dal upanje na glas,
ker jutri bo
in sonce tudi.
In midva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 11. 10. 2012 ob 05:51
- Prebrano 564 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 153.82
- Število ocen: 7
