obraz se useda na plosko osuplost
hife drhtijo tango podzemlja
nasmeh se je čudno potegnil sam vase
kar zrase obrne čas vedno navzdol
v meni loputa zatišje uvidov
ribnik mežika zvezdi danici
pijem grozavost meljem mehkobo
luna ne ve kje je danes zahod
vežem vozličke na kiti življenja
krmar uravnava preveč bela jadra
veter bo padel v pripravljeno past
duši se kolca - išče zaslon
nekdo se razcepi na dve polovici
odlomki so vedno krhki in ostri
duh mirno zre še vedno v ravnini
motrenje popolnosti - vedno bolj tiho
vakum prepada ne vnema se zate
si misel na sonce ki vedno odhaja
vem kaj bom sanjala v noči kresov
Picassov rdeče zeleni spregled
Poslano:
10. 10. 2012 ob 16:27
Spremenjeno:
10. 10. 2012 ob 16:28
tole je v bistvu zelo močna pesem (polna ... - meni je res dobra) - edino mislim, da v koncu izgubljaš moč besed - malo hudomušnosti se mi zdi, da čutim zadaj (več bi je), tudi neke sorte rima - je recimo fina, ampak tista vrstica:
nekdo se razcepi(l je) na dve polovici - bi šla bolje brez
(zadnje 3 verze? zadnje kitice bi jaz še malo "raziskal".
vse dobro :)
lp
tole juretovo opombo sem imela v mislih tudi jaz:
nekdo se razcepi(l je) na dve polovici - bi šla bolje brez
nekdo se razcepi na dve polovici
ali pa
nekdo je razceplen na dve polovici
to pa zatradi tehničnih zakonitosti: če poskusiš brat naglas, te ritem lepo pelje, tule se pa pri tvoji varianti zatakne.
še eno tako mesto je:
motrenje popolnosti (je) vedno bolj polno
motrenje popolnosti (-)vedno bolj polno
lp, Lidija
Pozdravljena oba! Vesela sem vajinih komentarjev in se kar strinjam z "zatikanjem" ritma na omenjenih mestih... Sem še malo delala na pesmi, da sem jo malo "sfrizirala".
Vama želim veliko dobrega navdiha (še naprej)! :)
ja,
kaj pa tole:
motrenje popolnosti - vedno bolj suho
:
Suho gre lepo v uho, ampak je drugače, kot čutim ... Čutim bolj zbrano, dovzetno, z bolj polno tišino... Mogoče tiho? Kako se ti zdi tako?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!