Me vržeš v višino,

se zavijugam v zraku,

naredim hitri preval,

se te znova primem

in obdržim in plešem

okoli tvojih nog,

ko drsim po gladkih tleh

in me sunkovito obračaš,

da komaj lovim sapo

in telo se oprijemlje

tvojega telesa,

samo za kratke trenutke

te izpustim,

da se znova ulovim

in se valim

kot zapuščeno dete,

ki posnema svojega junaka,

da na koncu doseže žvižg in plosk.

Le-ta sta namenjena tebi,

ker si me znal vrtet,

jaz pa sukat okoli tebe.

Brez padca

in z nasmehom na licu.

IŽ-lev