Samo en korak odmeva v noči.

Odmeva od zidov in zidakov,
razpršen na topotanje in stopicanje,
oslabljen na opotekanje in klecanje
nekega človeka, nekega človeštva,
izgubljenega med zidovi.

Se še spomniš svojih sanj
in tistih velikih oči, ki so zrle svojo luno?
Eno levo in eno desno, ki sta se vrteli po nebu...
brez odmeva,
brez načrta,
v tančici lastnih sanj.