pride pozno pod veke večera, vsa

bela zamrzne luči: upornike ogoli

do koščevja, do kavljev mesa. dih

vam zaustavi, ta trohneča matoha! 

nad ženskami bdi, nad njihovo službo:

nevestnost kaznuje z odvzemom otrok.

sanjačem zariše smrtuljo v slino sanj,

malčkom zobovja s kovino prevleče.

dajte ji kruha, dajte ji vonj po obilju!

a če ni zapečen kot je treba, ga noče

vzeti: z gobastim tkivjem mu skorjo

prevleče, da zaudarja kakor kadaver.

Dani Bedrač