V njenem vesolju si
vdrl si v njen prostor
vse njeno imaš
prevzetno jo poseduješ
oholo si lastiš njen kozmos
trgaš endotelij stanjšanih žil
in grobo praskaš po osušenem osrčju
vdiraš v jedra zarodnih celic
in se igraš z delitvenimi vreteni
drobci časa se sipljejo
skupaj odštevata
zabuhle veke je napolnil svinec
črnijo zlomljena krila prezgodaj postarane ptice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 13. 08. 2008 ob 10:16
- Prebrano 808 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 185
- Število ocen: 6
