Spet ena ostra pesem, nekoliko zaradi ostrine školjk, še bolj pa zaradi grizenja v našo zavest, čeprav je  zapisana samo s kredo, ki se spere. Nasedli razum v zaključku  kredaste pesmi udari bralca po kritični vesti, če jo ta premore; grobovi vedno molčijo, če bo tudi razum molčal, kot molčijo oni, bodo vse litofage školjke odmrle v tem našem preslanem času, ki ga prestajamo. Bibavica gor ali dol.

  Lp, lidija

....vau...do mravljincev...do prestanega, do preslanega...kreda se samo z rokami težko zbriše....s časa , ujetega v morje ali  v besede....

Čestitke!

LP, OP

ostavlja pečat! Čestitke.

lp, Vida

lidija, ob potoku, vida, hvala za komentarje.

lp, b.