Jesen na jugu
po kapljicah
padajo sanje
s pograda dečka
papirnata ladjica
ziblje svoj odmev
proti jugu
orkester oznanja
žalostinko jeseni –
tragedijo trav
sušečih se v slamost
starec posluša
in ve
odsev sebe
ki pozablja živeti to
kar odseva
deček zre
ladjica ziblje
valove naprej
neusahljivo bela
da se bo do smrti ljubila
z jugom
...
starec posluša
in ve
odsev sebe
ki pozablja živeti to
kar odseva
...
Mucamaca, všeč mi je tale tvoja pesem , še posebej resničnost in krutost navedka.
Bravo
B
Hvala, Brainstormer. Vsak dan vidim to resničnost, ki je res kruta. In neselektivna. Pa saj je v vsakem od nas malo dečka in malo starca. Morda je v starcu dečka več. Ti želim lep večer!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 06. 10. 2012 ob 16:07
- Prebrano 792 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 252.21
- Število ocen: 7